MERJENJE GLEŽENJSKEGA INDEKSA

Gleženjski indeks je razmerje med izmerjeno vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti. Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presejalna preiskava, s katero odkrivamo zožitve ali zapore arterij na nogah. Preiskovancu namestimo manšete ustrezne velikosti na obe nadlahti in oba gležnja. Med preiskavo preiskovanec leži, pomembno pa je, da pred preiskavo počiva (sedi) vsaj 10 minut.

Meritev gleženjskega indeksa je povsem neboleča, neinvazivna in nenevarna preiskava. Z našim aparatom traja zelo kratek čas in jo lahko poljubno ponavljamo. Pri zdravi osebi je gleženjski indeks med 1.0 in 1.4, večja je zožitev ali celo zapora arterij spodnjih okončin, pa je nižji in pomeni več težav v prizadeti nogi. Že manjše začetno zmanjšanje gleženjskega indeksa nakazuje aterosklerotično bolezen arterij spodnjih okončin, kljub temu da takšna oseba nima še prav nobenih simptomov.
Pri vrednostih od 0.41 do 0.80, imajo preiskovanci največkrat bolečine pri hoji in občasno šepajo (t.i. intermitentna klavdikacija). Nižje vrednosti so pogosto povezane tudi že z ishemijo (pomanjkanjem kisika) in takšni preiskovanci imajo bolečine že tudi med mirovanjem in opazimo lahko tudi razjede ali celo gangreno.

Najprej je pomembna preventiva pri odkrivanju periferne arterijske bolezni in zavedanje o pomenu pravočasnega odkrivanja. S to metodo hitro ter enostavno pridobit preiskovanec potrebne podatke o nastali okvari in tako srčno-žilni ogroženosti. Gleženjski indeks je namreč eden od najpomembnejših napovednih dejavnikov srčno-žilne ogroženosti, zato ga priporočamo vsem, ki:

• imajo simptome periferne arterijske bolezni,
• so starejši od 50 let, kadijo in/ ali imajo sladkorno bolezen,
• so starejši od 65 let (po podatkih v literaturi ima kar 20 % oseb, starejših od 65 let, že periferno obolenje arterij),
• imajo obolenje koronarnih, možganskih ali ledvičnih arterij.

Poleg napredovalih oblik lahko odkrijemo tudi predklinične oblike ateroskleroze in tako ugotovimo pomemben dejavnik tveganja za osebe, ki so morda ogrožene in še ne vedo za svojo ogroženost (npr. posebej ogrožene osebe so sladkorni bolniki, kadilci in ljudje z zvišanim krvnim tlakom).

Gleženjski indeks je neodvisni napovedni dejavnik srčno-žilne ogroženosti. Lahko rečemo, da vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0.10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %.

Dokazano je, da bolniki s periferno arterijsko boleznijo pogosteje umirajo zaradi srčnega infarkta in/ali možganske kapi, kot zaradi gangrene okončine. Osebam z napredovalo sladkorno boleznijo ali napredovalo ledvično boleznijo pogosto zaradi nestisljivosti golenskih arterij ne moremo izmeriti gleženjskega indeksa. Nestisljivost arterij pri teh bolnikih nastane zaradi procesa kalciniranja srednjega sloja žilne stene. Žila je zato trda, zunanji tlak je ne more stisniti in tako dobimo neuporaben rezultat, ki je višji od 1.40. Tak rezultat tudi napoveduje večjo možnost za srčno-žilno obolenje in slabšo kakovost življenja.

V naši ambulanti uporabljamo za merjenje gleženjskega indeksa (gleženjsko-brahialni indeks) sistem BOSO ABI system 100, ki v kratkem trajanju meritve pokaže tudi asimptomatske preiskovance, torej osebe, ki so ogrožene, pa za to še ne vedo. Metoda je zanesljiva, preverjena in enostavna.  Ta metoda je dober pokazatelj za možnost nastanja srčnega infarkta, možganske kapi in umrljivosti vsled teh bolezni.  Rezultati pridobljeni s to tehniko meritve, ki kažejo vrednosti  < 0.9 in v primerjavi z invazivno metodo, kot je angiografija (pregled žilja s katetrom in rentgenom), ki je sicer zlati standard, kažejo na to, da ima metoda občutljivost 95% pri ugotavljanju periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB). Metoda pri zdravih osebah, ki imajo normalen rezultat, s specifičnostjo skoraj 100% izključuje ogroženost. Poleg tega ima metoda tudi dodatno edinstveno možnost ugotavljanja ogroženosti in sicer z merjenjem hitrosti pulznega vala (PWV = Pulse Wave Velocity) . S to metodo PAOB še dodatno opredelimo in prikažemo tudi togost (trdost, slabo podajnost) arterij. Pri BOSO ABI sytem 100 ne potrebujemo ultrazvok, kot je to potrebno pri drugih metodah merjenja gleženjskega indeksa. To inovativen in hiter način merjenja poteka z metodo oscilometrične meritve krvnega tlaka v vseh štirih udih hkrati. Druge metode opravljajo  meritve zaporedoma in običajno trajajo bistveno dlje.  Prav zaradi tega ponovljivost meritev izboljša tudi končne rezultate meritev.