MOŽGANSKA KAP

Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določnih primerih raztopimo. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki topijo strdke, (postopek se imenuje tromboliza), je omejeno le na prve 4,5 ure po jasnem, dobro opredeljivem nastanku znakov in simptomov možganske kapi. Če dobijo možganske celice, ki so že na robu preživetja, ponovno dovolj kisika in hrane, lahko prično normalno delovati. Trombolitično zdravljenje v pa lahko vseeno pri nekaterih bolnikih povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev, ki pa lahko vodi v dodatno poslabšanje bolezni.

avedati se moramo, da ima »BOLNIK MALO ČASA, ZDRAVNIK PA GA NIMA NIČ«. Kadar obstaja najmanjši sum na možgansko kap, pa naj to opazi bolnik, svojec ali kdo drug, ki je ob bolniku, mora nemudoma poklicati 112 (ne družinskega zdravnika ali koga drugega !) in operaterju na drugi strani povedati, da gre najverjetneje za možgansko kap. V takšnem primeru bo operater z največjo naglico obvestil ekipo nujne medicinske pomoči.
»Čas so možgani«

(V: SAVER JL. Time is brain – Quantified. Stroke 2006; 37: 263-6.).

Težava, s katero se pogosto srečujemo, je v tem, da ljudje, ki doživijo možgansko kap, odlašajo s klicem, saj kap ponavadi ne boli. Ljudje mislijo, da bo »nenavadno« počutje prešlo, malo ležejo, da bi jim odleglo, pri čemer ne pomislijo na možnost, da gre za možgansko kap. Čas pa neusmiljeno teče. Če hočemo bolniku učinkovito pomagati z nujnim zdravljenjem s topljenjme strdka, nam je po veljavni doktrini na voljo vsega 4,5 ure od nastanka prvih znakov in simptomov ishemične možganske kapi. To ne pomeni 4,5 ur od trenutka, ko bolnik pride k nam, temveč od trenutka, ko se zgodi možganska kap. Vsak člen v verigi preživetja je enako pomemben, da je zdravljenje uspešno.