Nevrološki pregled

Beseda nevrologija je starogrškega izvora (νεῦρον, živec in λογία, beseda, študija). Nevrologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, ki prizadenejo živčevje. Sem spadajo tako bolezni, ki neposredno vplivajo na centralni, periferni in avtonomni živčni sistem, kot tudi stanja, ki posredno povzročajo bolezenska stanja.

Ob obisku  v naši ambulanti vas bomo najprej vprašali po vaši anamnezi. Želeli bomo vedeti kakšne so vaše težave in kdaj so se začele. Prav tako vas bomo vprašali ali ste imeli podobne težave že kdaj prej in v čem se razlikujejo od vzroka vašega sedanjega prihoda. Zanimalo nas bo, ali ima tudi kdo drug podobno bolezen v družini (možnost dedne bolezni), o alergijah in zdravilih, ki jih jemljete, saj je tudi to lahko sprožilec vaših težav. Vprašali vas bomo o prebolelih otroških  boleznih (nekatere imajo posledice tudi v poznejši starostni dobi), težavah z odvajanjem vode in blata, pri bolnicah tudi o morebitnih ginekoloških težavah, številu nosečnosti in porodov, kar je pogosto pomembno pri predvsem oceni stanja dejavnikov tveganja za možgansko kap, migrene, itd. Pomembno vprašanje je tudi o prehranskih navadah, aktivnostih v prostem času.
Zanimalo nas bo tudi s katero roko pišete, oziroma ali ste desnični ali levični.
Prav tako vas bomo tudi vprašali o vaših razvadah kot sta kajenje, kava, alkohol, itd.  Za pravilno diagnozo je to včasih tudi pomembno in nikoli se ne sramujte tega pred zdravnikom, saj vaše zanikanje lahko pripelje tudi do napačnega sklepanja in tudi do napačne diagnoze.
Na koncu vas bomo vprašali tudi kje živite oziroma kaj ste po poklicu, saj to lahko pojasni nekatere vaše težave.

Na podlagi teh podatkov bomo nato z kličnim pregledom ocenili delovanje živčnega sistema ter naredili načrt preiskav in morebitnega začetnega zdravljenja. Že ob vašem prihodu v ambulanto opazujemo telesno držo in hojo (npr. gibanja nog, telesne drže, nihanja rok med stanjem ali hojo, oslabelosti ali spastičnosti). Tako lahko posumimo na podlagi ugotovljene morebitne ataksije ali izgube senzorike na okvaro živcev v hrbtenjači ali možganih.  Ocenili bomo morebitno nesimetrično hojo:

– antalgična hoja – preiskovanca boli, nagiba se lahko na eno stran;
– ortopedska hoja – preiskovanec ima eno nogo krajšo kot drugo ali pa težave s kolkom;
– hemiplegična hoja – se pojavi najpogosteje po kapi – takrat eden od udov pri hoji zaokroži;
– peronealna hoja – tukaj se pojavi visoko dviganje kolen, saj je okvarjen peronealni živec, ki pri zdravem človeku skrbi za to, da lahko dvignemo stopalo.

Pri simetrični hoji pa bomo lahko opazili naslednje nepravilnosti:

– parkinsonska hoja – se pojavi v sklopu Parkinsonove bolezni. Pomeni hojo s kratkimi koraki, sključeno držo. Bolnik včasih težko začne in konča hojo. Hoje z rokami ne spremlja.
– marche a petit pas (»hoja s kratkimi koraki«) – je hoja z vzravnano držo in kratkimi koraki. Najpogosteje je vzrok možgansko-žilna bolezen.
– širokotirna  hoja – okvara je lahko v senzoričnih živcih ali pa v malih možganih;
– zibajoča hoja – obračanje medenice in ramen. Takšna hoja se pojavlja pri mišični atrofiji in pri prirojenem izpahu kolka.
– apraksija hoje –  je nezmožnost izvajanja hoje kljub ohranjeni motoriki. Mišice, koordinacija in občutki so ohranjeni. Nastane zaradi možganskih okvar. Preiskovanec razume ukaz, vendar ga ne more izvesti.
– škarjasta hoja – se pojavi pri stanju spastične parapareze. To pomeni, da ima bolnik v spodnjih okončinah šibkost, vendar je napetost njegovih mišic nekoliko večja kot normalno. Takšna hoja se pojavi pri cerebralni paralizi, multipli sklerozi ali pa zaradi pritiska na hrbtenjačo.

Na podlagi nadaljnjega kliničnega pregleda bomo ocenili tudi pozornost in orientacijo, spomin, računanje, abstraktno mišljenje, prostorsko predstavo, vidno in taktilno zaznavo ter morebitne druge oblike apraksije.

Pregled bomo nadaljevali z oceno delovanja možganskih živcev, ki so posebna skupina živcev, ki oživčuje predel obraza in vratu z izjemo X. možganskega živca, ki oživčuje tudi dele avtonomnega sistema. Ime so dobili po lastnosti, da izhajajo iz predela podaljšane hrbtenjače oziroma iz zgornjega dela osrednjega živčnega sistema, z izjemo I. in II., ki imata svoj začetek v možganskem področju voha in vida. Pregled le teh bomo opisali sistematično in po vrsti.  Ob tem je potrebno poudariti, da pregled prilagodimo težavam.

Nadaljevali bomo z inspekcijo (ogledom) telesa, kjer bomo iskali usahle mišice, povešeno veko ali ustni kot, razne brazgotine. Temu bo sledila palpacija, kjer potipamo za zatrdline ali otekline. Nato bomo pregledali aktivno gibljivost, kjer vas bomo poprosili, da sledite z gibi našim ukazom in vas prosili, da se potrudite po najboljših močeh vzdigniti roke, jih predročiti, vzročiti itd. Če katerega od gibov ne boste mogli izvesti, bomo preiskali pasivno gibljivost, kjer vas bomo prosili, da se povsem sprostite. Na ta način bomo preverili, ali je problem zmanjšane gibljivosti v samem sklepu ali pa je problem v mišicah in živcih, ki izvajajo vaše ukaze. Temu pregledu bo sledila tudi ocena tonusa vaših mišic. Tako je zelo pomembno, da se resnično sprostite, saj boste v nasprotnem primeru kazali znake povišanega tonusa in s tem bomo lahko napačno sklepali o povišanem tonusu. Tonus mišice je namreč njena naravna napetost, ki jo ima tudi v mirovanju.  Pregledali bomo vse mišične skupine in primerjali tudi strani telesa.  Sledil bo pregled refleksov in sicer izzivnost, morda vas bomo poprosili za manever, ki ga izvedemo ob nezaznavnih ali šibkih refleksih in ga imenujemo Jendrassikov prijem.  Preverili bomo tudi morebitno asimetrijo ali pojav patoloških refleksov.  Na koncu bomo naredili še t.i. preiskavo na morebitno šibkost mišic,  test na latentno parezo, kjer boste iztegnili roke predse in zaprli oči. Ob okvari motoričnih živcev bosta ena ali obe roki počasi padali. Vse te klinične preiskave najprej naredimo na zgornjih, nato na spodnjih okončinah. Na koncu tega dela pregleda bomo naredili tudi še preiskavo na prisotnost znaka Babinskega, kjer s palčko močno pritisnemo in potegnemo v smeri od pete po zunanji strani stopala proti prstom. Ta del preiskave je lahko neprijeten, zato vas bomo predhodno obsvetili o naši nameri.

V nadaljevanju bomo pregledali tudi mišice in reflekse trupa. Najprej bomo preverili gibljivost in moč mišic na podoben način kot pri preiskavi zgornjih in spodnjih udov. Nato bomo preizkušali še reflekse. Poznamo globoke in površinske reflekse na trebuhu. Globoke reflekse bomo pregledali tako, da bomo na vaš trebuh položili roko ter po svojih prstih udarili s kladivcem. Zaradi natega le teh bomo lahko ugotovili valovanje mišic. Za preizkus povrhnjih refleksov pa bomo uporabil paličico s katero bomo potegnil v smeri od zunaj proti popku po levi in desni strani trebuha, kjer bomo  ravno tako lahko videli valovanje.

Ocenili bomo še druge patološke reflekse (če je seveda na podlagi vaše težave smiselno, saj so prisotni ponavadi le pri razširjeni okvari možganov). Ti refleksi so normalno prisotni ob rojstvu in do 4. meseca starosti postopoma izginejo. Ob hudih okvarah se spet pojavijo in takrat nam služijo v oporo pri diagnosticiranju le-teh. Ti refleksi so:

– refleks sesanja – se pojavi, če potegnemo z lopatico od sredine ust proti ustnemu kotu. Refleksni odgovor je skrčenje ustnic na tisti strani na katero smo potegnili.
– refleks šobljenja – izzovemo z rahlim udarcem po zaprtih ustnicah. Pri pozitivnem odgovoru se ti našobita.
– refleks prijemanja – izvabimo tako, da potegnemo po bolnikovi dlani in ta se refleksno oklene predmeta. Bolnik predmeta ne more izpustiti, čeprav se trudi za to.
– palmomentalni refleks (refleks dlan-brada ) – s palčko potegnemo po mišici na palčevi strani dlani. Ob tem bomo videli, kako se bo bolniku skrčila mišica na bradi.

Na koncu bomo pregledali še senzorični sistem telesa, v kolikor se nanj bolnik pritožuje in sicer priredili preiskavo glede na možno prizadetost delov senzoričnega sistema. Sem spadajo dražljaji, ki jih zaznavajo specifični čuti (sluh, vid, okus, tip, voh). V pregledu obravnavamo sistem, ki nas obvešča o dotiku, bolečini, temperaturi, vibracijah ter o informacijah, ki telesu zagotavljajo zaznavanje položaja telesa in posameznih delov telesa. Pri pregledu bomo primerjali vse občutke simetrično (na primer najprej na desni roki nato na levi) in se pomikali od bližnjih delov telesa (na primer ramo) do končnih delov (na čimer prsti na rokah). Pregled bomo opravili z različnimi orodji, npr. z vatko, ostrim predmetom (npr. iglico), glasbenimi vilicami ali ocenili zaznavanje toplega ali hladnega predmeta, itd.

Opravili bomo tudi avskutacijo (osluškovanjem) s stetoskopom tipičnih mest na lobanji (iskali bomo morebitne vzroke za šumenje v glavi,  v kolikor jih preiskovanec navaja) ter tudi nad predmožganskimi žilami, kjer iščemo morebitno zoženje arterij. Opravili bomo tudi orientacijski internistični pregled tudi oceno perifernih pulzov. Natančno bomo izmerili krvni tlak (po potrebi leže, sede, stoje) in sicer praviloma sočasno na obeh nadlahteh s posebnim aparatom BOSO CaratSynchro in ocenili srčni ritme in frekvenco. Za merjenje krvnega tlaka uporabljamo tudi druge aparate (BOSO, OMRON, RIESTER). Če se izkaže, da imate težav z dihanjem, bomo izmerili tudi nasičenost kisika v periferni krvi s pomočjo neinvazivnega merilca nasičenosti. V primeru nejasnih motenj srčnega ritma, lahko posnamemo tudi večkanalni EKG s pomočjo aparata Nihon Kohden.