MOTNJE DIHANJA MED SPANJEM

Motnje dihanja med spanjem

Motnje dihanja med spanjem je zapleteno bolezensko stanje, ki lahko vpliva na kvaliteto življenja. Take težave swo dokaj pogoste (od 5% – 40% populacije), verjetno pa pojavnost podcenjena. Bolnike s takimi težavami vse pogosteje srečujemo v ambulantah, pogosto zaradi bolezni različnih organskih sistemov, ki so lahko posledica opisane motnje dihanja med spanjem. Sam bolnik ne pomisli na to, da je morda vzrok težavam prav taka motnja, zato v visokem odstotku ostane bolezensko stanje neodkrito. Lahko je znak samo moteče smrčanje (ki pa ali pa med spanjem nastopajo tudi daljši premori dihanja (imenujemo apneja) ali zelo plitko dihanje (imenujemo hipopneja). To lahko zazna sam bolnik ali pa mu omeni partner, da je prenehal dihati in celo pogosto opšiše, kako dolga je taka pavza.

Apneje ali hipopneje med spanjem pomenijo deset ali več sekund trajajoči premori dihanja med spanjem. Posledilno prične zasičenost krvi s kisikom (saturacija) postopoma padati, kar v telesu sproži obrambne mehanizme, ki lahko čez čas pripeljejo do hudih posledic na številnih organskih sistemih. Tako se s takimi pavzami in njenimi dolgotrajnimi posledicam povezujejo bolezni srčnožilnega sistema (arterijska hipertenzija, ateroskleroza in posledični srčni infarkti ali možganske kapi, motnje srčnega ritma , itd. ), presnovne bolezni (sladkorna bolezen, metabolni sindrom), motnje razpoloženja (depresije), glavoboli, motnje koncentracije in spolnih funkcij, itd. Poznano je tudi , da so bolniki z motnjami dihanja med spanjem tudi do 10-krat pogosteje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah.

Da ima oseba motnje dihanja med spanjem posumimo, če ponoči glasno smrči, lovi sapo ali se zbuja s tesnobnimi občutki, podnevi pa je, kljub zadostnemu številu ur spanja, utrujen, nerazpoložen in zaspan.

Ločimo več oblik motenj dihanja med spanjem in ob prisotnih posledičnih stanjih tako imenujemo to bolezensko stanje v bistvu sindrom motenj dihanja med spanjem. Glede na način pojavljanja in v povezavi z nekaterimi drugimi ugotovitvami ločimo:

Sindrom obstruktivne apneja v spanju (OSAS)
Sindrom centralne apneje v spanju (CSAS)
Sindrom mešane apneje v spanju (MSAS)
Sindrom alveolne hipoventilacije zaradi debelosti oz. t.i. OHS (Obesity Hypoventilation Syndrome – plitko dihanje povezano z prekomerno telesno maso)

Kaj je sindrom obstruktivne apneje med spanjem ?

Obstruktivna apneja v spanju (OSAS) ne pomeni le smrčanja ali občutka utrujenosti čez dan – to je resno zdravstveno stanje. Ne vpliva le na vaš spanec, ampak lahko močno vpliva na vaše zdravje in kakovost življenja. Je bolezen, kjer zaradi različnih vzrokov med spanjem prihaja do zoženja zgornje dihalne poti na nivoju mehkega neba, jezika in poklopca. Je zelo pogosta v splošni populaciji in tretja najpogostejša kronična bolezen dihalnega sistema. Pogostejpa je pri odraslih moških (ocenjeno cca 14 %) in verjetno pri vsaj 5 % odraslih žensk, prevalenca pa narašča s starostjo in prekomerno telesno težo. Pri ženskah je pogostejša po nastopu menopavze. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 150.000 oseb s pomembno OSAS, visok odstotek oseb (cca 70 %) pa ima prekomerno telesno maso oz. je debelih ali pa npr. 40 % debelih oseb ima OSAS.

Oseba, ki ima OSAS bo:

• Popolnoma prenehal z dihanjem (znano kot apneja)
in/ali
• Imel dihanje močno omejeno (znano kot hipopneja).

Ti dogodki se lahko zgodijo več kot 100-x med spanjem v eni noči. Vsak cikel apneje ali hipopneje osiromaši telo in možgane z dobavo vitalno potrebnega kisika po krvi in poveča tudi v njej zaloge ogljikovega dioksida, ki je produkt dihanja. Pomanjkanje kisika v telesu sicer signalizira možganom, da “zbudijo” telo, da začne znova dihati. Neprekinjena apneja v spanju je povezana z zmanjšano kakovostjo življenja in drugimi resnimi zdravstvenimi težavami, kot so debelost, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, ter lahko tudi vzrok za možgansko kap, posredno, zaradi nastanka motenj srčnega ritma ali neposredno, zaradi vpliva na možganske žile.

Če ponovimo, pri OSAS pride do dinamične zapore zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Praviloma je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali nebnici.

Zaradi tega lahko pride do prehodnega prekinjenja pretoka zraka do pljuč in tak zastoj lahko traja tudi zelo dolgo (npr. vse do 120 sekund). Med apnejo ali hipopnejo se dihalne mišice in preponi krčijo, da bi omočili pretok zraka oz. vdih. Praviloma so to med spanjem nemirne osebe, ki se premetavajo po ležišču, se prekomerno znojijo, gredo pogosteje na vodo, kar imenujemo nikturija in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. To je tudi bolezen partnerja, ki opaža, da smrčač večkrat na noč preneha dihati, vsled česar je zaskrbljen, ne spi, je zjutraj utrujen. Zjutraj se take osebe, ki imajo OSAS zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti. So lahko tudi povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.

Pri motnjah dihanja med spanjem se oboleli sicer redko zavedajo, da imajo težave z dihanjem oz. da se ponoči prebujajo.

Bolniki z OSAS imajo tako nočne, kot dnevne simptome. Kako pomembno je, da tako stanje zaznamo, opišemo še enkrat. Osebe pogosto smrčijo, svojci opažajo prekinitve dihanja med spanjem ali pa se sami ob takih prekinitvah prebujajo in opišejo hlastanje za zrakom. Spanec je nemirnen, se prekomerno potijo, predvsem v zgornji del telesa. Kot že opsiano, se pojavlja nikturija (potreba po uriniranju med spanjem), ki jih napačno pripisujejo drugim težavam, npr. s povečano prostato pri moških. Zjutraj se prebujajo neprespani, imajo blage, kratkotrajne glavobole, težave s koncentracijo in spominom. Pogosto so bolj razdražljivi, moški pa imajo lahko težave z impotenco. Pri ženskah je pogosto simptom OSAS nespečnost. Ker se OSAS in nespečnost pogosteje začneta pojavljati ob nastopu menopavze, obenem pa se ženske v tem obdobju velikokrat zredijo, na OSAS pri pomenopavzni ženski ne pomislimo, ampak težave v celoti pripišemo menopavzi.

Najpomembnejši simptom OSAS je prekomerna dnevna zaspanost. Ta lahko tako osebo tudi akutno življenjsko ogroža, če zaspijo na primer me vožnjo avtomobila. Za poklicne voznike je to še posebej pomembno in jih ob obdobnih pregledih v enotah Medicine dela, prometa in športa tudi v tej smeri odatno obravnavjo. Če se pri njih to zazna, je večinoma poklic ohranjen, če svoje stanje ustrezno zdravimo (govorimo o adherenci zdravljenja, torej rednost uporabe priporočene metode zdravljenja).

Kaj je sindrom centralne apneje med spanjem ?

Tudi CSAS pomeni resno zdravstveno stanje. Oseba, ki ima CSAS ima oslabljen dražljaj za dihanje, ki se sprož na nivoju možganov, živcev ali dihalnega mišičja. Posledice so lahko podobne kot pri OSAS, zdravljenje je lahko vzročno ali pa simptomatsko.

Kaj je sindrom mešane apneje med spanjem ?

MSAS pomeni kombinacijo OSAS in pogosto pridruženo popuščanje srčne mišice in iz tega razloga ravno tako resno zdravstveno stanje z možnimi kratkotrajnimi in dolgotrajnimi posledicami ter zmanjšano kvaliteto življenja. Zdravljenje je podobno kot pri CSAS in OSAS, vendar bolj usmerjeno na srčno popuščanje.

Kaj je sindrom alveolne hipoventilacije zaradi debelosti (OHS) ?

Sindrom alveolne hipoventilacije zaradi debelosti (angl. Obesity Hypoventilation Syndrome – OHS) je druga najpogostejša motnja dihanja v spanju. Taka oseba ima indeks telesne mase (ITM) > 30 kg/m2, hiperkapnijo (previsok ogljikov dioksid v krvi) v budnosti, ki ga označimo kot pCO2 > 6 kPa, določen v analizi arterijske krvi. Pomembno pa je tudi, da izključimo druge bolezni, ki lahko tudi vodijo v povipano koncentracijo CO2 v artetijskki krvi (npr. bolezni pljučnega parenhima ali dihalnih poti, deformacije prsnega koša, živčno-mišična obolenja, zdravila, sindromi centralne alevolne hipoventilacije). O bolezenski debelosti pa govorimo kadar ima bolnik ITM > 40 kg/m2. Pri bolnikih, ki imajo ITM 50 kg/m2, jih kar pri 50 % odkrijemo OHS, pogosto pa je pridružen tudi OSAS oz. pri 10 % bolnikov z OSAS je prisoten tudi OHS. Če ima bolnik z OHS pridruženo še OSAS pogosto prihaja do dodatnega kopičenja CO2 med pavzami dihanja in ga bolnik med kratkimi obdobji hiperventilacije (pospešenega dihanja) po takih pavzah ne uspe izdihati in se počasi med spanjem kopiči v telesu. Povišan CO2 povzroči zvišanje ravni bikarbonata, kar dodatno oslabi občutljive mehanizme dihanja.

Bolniki z OSAS in OHS imajo podobne simptome (nočne in dnevne), ki smo jih opisali pri opisu OSAS. Pomembno je, da pri bolniku s prekomerno telesno maso pomislimo na možno pridruženo motnjo dihanja v spanju in mu svetujemo diagnostično obravnavo. Če sumimo le na zmerno ali hudo OSAS, je smiselno opraviti diagnostično respiratorno poligrafijo, sicer pa opravimo diagnostično polisomnografijo. Pri bolniku, ki ima bolezensko debelost je treba opraviti plinsko analizo arterijske krvi za izključitev oz. potrditev pridružene hiperkapnije (visok pCO2) ter opraviti nekatere dodatne preiskave.

Vsem debelim bolnikom z OSAS in/ali OHS svetujemo hujšanje.

Kaj je smrčanje ?

Smrčanje se pojavi, ko se tkiva v grlu sprostijo. Ko dihate, sproščena tkiva vibrirajo z glasnim zvokom. Največkrat je bolj moteče za partnerja kot za samega smrčača.

Smrčanje je nastanek neprijetnega zvoka, ki se pojavi kot posledica vibracij zadebeljene sluznice nosu, mehkega neba, ustne votline, žrela in grla. Glavni krivec za moteno spanje med smrčanjem je pravilom pri tem mehko nebo. Smrčanje se tako pojavi, če je pretok zraka skozi nos ali usta otežen.

Vzroki oteženega dihanja preko nosu so lahko sezonske ali celoletne alergije, trdovratna vnetja obnosnih votlin, ovire v nosu (npr. polipi ali deviacija nosnega pretina). Vzrok ovire pretoka zraka skozi usta je lahko preohlapno vratno in podčeljustno mišičje, ki povzroči pri ležanju na hrbtu pomik korena jezika proti žrelu in grlu. To se zgodi pri globokemu spancu, ob alkoholnem opoju, uporabi pomirjeval ali drog ter s samim staranjem telesa oz. mišičnih vlaken. Smrčijo tudi ljudje s prekomerno telesno težo, ki imajo pod sluznico žrela in grla obilo maščevja, ki zožuje dihalno pot. Vzrok so lahko povečani mandlji ali žrelnica.

Kako sta povezana smrčanje in obstruktivna apneja v spanju ?

Dolgoletno in vztrajno smrčanje je lahko napovednik swindroma obstruktivne apneje v spanju (OSAS). Takrat gre za občasno prenehanje dihanja med smrčanjem, neučinkovito spanje s pogostim prebujanjem, prekomerno dnevno zaspanost in nižjo kvaliteto življenja. Nimajo pa vsi ljudje, ki smrčijo tudi obstruktivno apnejo v spanju. Smrčanje je pogost simptom obstruktivne apneje v spanju, vendar pa je to smrčanje vseeno drugačno, kot pa običajno smrčanje, ki je samo moteč dejavnik v času počitka za neposredno okolico in le delno blokira vaše dihalne poti, vendar pa ne povzroča znatnih težav z dihanjem. Smrčanje pri obstruktivni apneji v spanju pa je posledica delne ali popolne ovire dihalne poti. Te ovire močno omejujejo ali povzroče prenehanje dihanja, kar osiromaši tkiva s kisikom in nastanejo lahko številni bolezenski zapleti

Ocena verjetnosti motenj dihanja med spanjem s pomočjo lestvic

Pred-testno verjetnost posledic motenj dihanja v spanju ocenjujemo z t.i. Epworthovo lestvico zaspanosti (ESS), lahko tudi Berlinskim vprašalnikom, ki se ga sedaj opušča. Napovedno vrednost za motnjo dihanja v spanju pa nam poda STOP-BANG vprašalnik.

Pozitiven izvid pri ESS lestvici je, če bolnik preseže 10 od 24 možnih točk, visoko pozitiven pa, če preseže 18 od 24 točk.

Pri Berlinskem vprašalniku je predtestna verjetnost, če je ta pozitiven v 2 od 3 kategorij

STOP-BANG vprašalnik pomeni veliko napovedno verjetnost motnje dihanja v spanju, če je ocena 4 ali več točk od 8 možnih.

Diagnostika motenj dihanja med spanjem

Polisomnografija: je diagnostični postopek , ki preko noči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. S pomočjo senzorjev spremljamo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom.

Slika povzeta iz: Kerkamm F, et al. Sleep Architecture and Sleep-Related Breathing Disorders of Seafarers on Board Merchant Ships: A Polysomnographic Pilot Field Study on the High Seas. I Int J Environ Res Public Health 2023; 20(4):3168. https://doi.org/10.3390/ijerph20043168

Respiratorna poligrafija (več kanalna): je diagnostičen postopek podoben kot polisomnografija, vendar omejen samo na diagnostiko motenj dihanja v spanju brez zaznavanja električne aktivnosti možganov in telesnih mišic.

Zdravljenje motenj dihanja med spanjem

SPLOŠNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE MOTENJ DIHANJA MED SPANJEM in PREDIHAVANJE MED SPANJEM S POMOČJO DIHALNEGTA APARATA

S pravočasno prepoznavo in pravilnim pristopom se lahko izognemo kasnim posledicam motenj dihanja med spanjem. Pri tem je pogosto potrebno sodelovanje različnih specialistov, specializiranih za te motnje, pa tudi zavzetost bolnika, ki dobro razume pomen in načine zdravljenja in mora biti pri tem aktiven.

Motnje dihanja med spanjem so najbolj izrazite pri ležanju na hrbtu, zato priporočamo spanje na boku, saj bo tako verjetnost, da se bo dihalna pot zaprla na nivoju jezika, precej manjša. Pri tem običajno pomagajo že preprosti ukrepi, kot je npr. všitje tenis žogice na hrbtno stran pižame. Obstajajao tudi posebni nahrbniki, ki preprečujejo ležanje na hrbtu.

Nekoliko bolj izpopolnjene so naprave za t.i. položajno terapijo – elektronske naprave, ki spečega z vibriranjem opozorijo, da leži na hrbtu (poglejte: http://www.nightbalance.com). Obstajajo tudi aplikacije za pametne telefone, ki delujejo podobno. Po nekaj tednih se večina ljudi z uporabo teh naprav navadi spati na boku.

Poleg tega je, zlasti pa pri “smrčačih”, lahko pa tudi kot poskus prerpečevanja motenj dihanja med spanjem, uporabimo t.i. opornico ONIRIS®, ki je podobna ščitnikom za zobe, kakršne nosijo športniki, med spanjem nežno ohranja spodnjo čeljust v položaju, ko je ta pomaknjena naporej.

Rezultat je resnično učinkovita rešitev za smrčanje in apnejo med spanjem. Tako boste lahko spet uživali v udobnem in mirnem spancu

Pitje alkoholnih pijač, uživanje pomirjeval, uspaval in nekaterih drugih zdravil, ki vplivajo na živčevje, pred spanjem, vpliva na tonus mišičja zgornjih dihal in motnje dihanja med spanjem poslabša. Podoben vpliv ima tudi utrujenost.

Zdravljenje izbora pomembnejše motnje dihanja med spanjem je terapija s pozitivnim zračnim tlakom (angl. Positive Airway Pressure – PAP). Lahko gre za terapijo PAP s stalnim pritiskom (ang. Continuous Positive Airway Pressure (CPAP)) ali za dvonivojsko predihavanje (BIPAP).

Redna in učinkovita uporaba terapije PAP omili simptome motenj dihanja med spanjem , stabilizira dihanje med spanjem, zmanjša tveganja za srčno-žilna obolenja in druge posledice, kot so urejenost glikemije, zmanjša tveganja za prometno nesrečo, izboljša kognitivne funkcije ter zmanjša tveganja za prezgodnjo smrt zaradi OSAS in OHS.

Prikazujemo nekatere aparate za predihavanje, ki so celo prilagojeni za prijazno uporabo pri osebah neženjšega spola in otrocih.

Res Med Air Sense 10 for Her

Philips Dream Station

Löwenstein Prizma 20

Res Med Air Sens 10

Oblika in barva aparata PAP je sicer pomembna za prijetnješi oblčutek, vendar pa so najpomembnejše pri predihavanju za CPAP aparati maske, ki so prilagojene vedno posameznemu bolniku. Na razpolagoo je veliko mask, tako nosnih, kot obraznih ali pa npr. posebne marske (npr, Dreamwear Nasal Pillow).

Dremwear Nasal Pillow

Nosna AIR FIT N20

Obrazna AIR FIT F30i

Predno predpišemo PAP aparat, je potrebna titracija, s katero določimo ustrezne tlake za predihavanje in tudi določimo najprimernejšo masko. Titracija je lahko na razlčične načine, praviloma v domačem okolju, z aparatom, ki je podoben takemu, ki ga bolnik tudi kasneje prejme za predihavanje (izbere sam ponudnika s seznama ponudnikov). Razlika je v tem, da pri titraciji uporabimo tudi poseben senzor za merjenje nasičenosti kisika v krvi, ki ga ima med titracijo nameščenega na prstu (merjenje t.i. SpO2). V kolikor se na terapijo slabo odzove ali je titracija na domu nesupešna, je včasih potrebna bolnišnična titracija in prilagoditev oblike predihavanja med samim preskušanjem predihavanja s PAP aparatom.

Miofunkcionalne vaje pri motnjah dihanja med spanjem

Enostavne miofunkcionalne vaje, so vaje, pri katerih pacient vadi držo zaprtih ust, dihanje skozi nos in lego jezika na nebu. Med ustnicami drži leseno palčko (npr.od sladoleda) in diha skozi nos. Jezik pri tem leži oprt na nebo. Vajo lahko izvaja ob pisanju, branju, učenju, gledanju televizije, delu za računalnikom. Po dveh tednih dnevnih vaj lahko začne ponoči lepit usta z mikropornim trakom, navpično od nosu do brade ali uporabi poseben trak proti smrčanju. To je smisleno včasih uporabiti tudi v primeru, da se ob uporabi PAP terapije in pri nosni maski pojavlja odpiranje ust.

Pri motnjah dihanja v spanju miofunkcionalne vaje okrepijo moč in napetost mišic jezika, mehkega neba, grla in vratu. Reden trening izboljša simptome blage in zmerne motnje dihanja med spanjem ter je primeren za vse bolnike z motnjami dihanja med spanjem, tudi za bolnike na PAP oz. CPAP/BIPAP predihavanju .

Miofunkcionalne vaje omilijo tudidruge simptome (npr. škrtanja z zobmi med spanjem, motnje žvečenja hrane, dihanja preko ust med spanjem in motnje govorice). Pri treningu moramo biti vztrajni in dosledni in tako znižati stopnjo smrčanja ter dnevne zaplete vsled OSAS. Ti se izboljšajo lahko z izvajanjem teh vaj v vsaj 50 %.

Potiskajte vrh jezika navzgor proti trdemu nebu tik za zgornjimi zobmi. Pritisk naj bo krepak in naj traja vsaj 5 sekund. To vajo ponovite vsaj 10 krat.

Potiskajte vrh jezika s silo proti spodnjim zobem. Potisk naj traja vsaj 5 sekund. To vajo ponovite vsaj 10 krat.

Potisnite jezik na trdo nebo in z vrhom jezika drsite nazaj proti jezičku. S krajni legi pred jezičkom vztrajajte vsaj 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.

Izplazite jezik iz ust in poskušajte doseči nos in brado. V vsaki poziciji vztrajajte vsaj 5 sekund. To vajo ponovite 10 krat.

Izplazite jezik iz ust in ga pomaknite skrajno desno. V tej legi vztrajajte vsaj 5 sekund. Nato ponovite isto vajo v levo stran. To vajo ponovite 10 krat.

Jezik zavihajte v obliko čolnička (kot palačinko), izplazite ga čim dlje iz ust in vztrajajte v končni legi 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.

Z jezikom tleskajte tako, da ga tesno »prilepite« na nebo in ga na silo potegnete navzdol proti vratu. Ta vaja naj traja 15 sekund in jo ponovite 10 krat.

Zaprite usta in stiskajte ustnici 30 sekund. To vajo ponovite 5 krat.

Prislonite žlico pred ustnici in jo z jezikom poskušaje odmakniti. Potisk naj traja 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.

Z ustnicama stisnite ročaj žlice tako, da jo dvignite v vodoravno lego. To vajo ponovite 10 krat.

V kolikor ni nevarnosti, da bi pogoltnili gumb, ga privežite na vsaj 10 cm dolgo vrvico. Gumb postavite med zobe in ustnice. Trdno stisnite ustnice in izvlecite vrvico, ne da bi zdrsnila ven. Vlecite 10 sekund, nato se sprostite. Ponovite 10-krat. Za okrepitev težavnosti postavite gumb ravno med ustnice.

Z prsti stisnite nosnici. Odprite usta in pomaknite spodnjo čeljust v desno. S silo poskušajte vdahniti skozi zaprti nos. To vajo ponovite 10 krat. Vajo nato ponovite tako, da spodnjo čeljust pomaknete v levo.

Vsak samoglasnik (a, e, i, o in u) izgovorite v intervalih po 2 sekundi (izotonične vaje za mehko nebo). Vaja naj traja vsaj 3 minute.

Iste vaje ponovite tako, da izgovorjava vsakega samoglasnika traja 15 sekund (izometrične vaje za mehko nebo). Te vaje ponovite 10 krat.

Poskušaje peti na glas in v podaljšanem slogu (kot operna arija) glasbeno lestvico (do re mi fa so la ti do). To vajo ponovite 20 krat.

Odprite usta in poskušajte dvigniti mehko nebo in jeziček ne da bi medtem govorili. Pri vaji lahko za pomoč uporabljate ogledalo. To vajo ponovite 3 krat po 5-10 sekund.

Izgovarjajte besede, kjer se koren jezika nasloni na mehko nebo (k: odtok, tlesk, koper… in g: gruda, pogreb, gokart….) To vajo ponovite 3 krat na dan.

Napihujte balon tako, da vdahnete skozi nos in na silo izdahnete skozi usta. Balon napihnite 3 krat.

Zaprite usta in obe nosnici (stisk s prsti). Poskušajte vdahniti in izdahniti. Ob tem se bosta napihnili oz. uplahnili lici. To vajo ponavljajte 30 sekund.

Razgibavanje vratnih mišic. Prikimavanje, odkimavanje, obračanje vratu v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri. 3 minute.

Na svetovnem slpetu si lahko ogledate nekaj skrajšanih oblik takih vaj (predvajanje je v angleškm jeziku):

Bolnikom, ki imajo prekomrno telesno maso svetujemo stoenjsko hujšanje, saj s tem ne vplivamo le na resnost OSAS ali prisotnost OHS, ampak tudi na druga obolenja, povezana z debelostjo. Pri bolezensko debelih in debelih s pomembnimi pridruženimi boleznimi je potreben tudi razmislek o metabolični operaciji, saj težje dosežemo cilj normalizacije telesne teže le s konzervativnimi oblikami hujšanja. Hujšanje omili OSAS, vendar pa je praviloma samo po sebi ne odpravi.

KIRURŠKE METODE

Kiruški posegi so usmerjeni v anatomske ovire, ki povzrolčajo motnje dihanja md spanjem. Tako je potreben poseg v nosni votlini, ustni votlini ali žrelu in na jeziku.

Glavni odločilni dejavnik prehodnosti zgornjih dihalnih poti med spanjem je aktivnost mišice genioglossus (mišica jezika), ki jo oživčuje 12. možganski živec, ki se imenuje hipoglosus. Aktivacija te mišice s stimulacijo hipoglosalnega živca je kreativen nov pristop za zdravljenje OSAS in bo kmalu na razpolago tudi v Sloveniji.

MOTNJE DIHANJA MED SPANJEM