KRVNI TLAK

V najbolj osnovnem pomenu je krvni tlak tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Sistolični, “zgornji”, krvni tlak, je tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje. Diastolični, “spodnji”, krvni tlak, je tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva in se pripravlja na naslednji iztis krvi v žilje. Krvni tlak Izrazimo v milimetrih živega srebra (mm Hg). Normalne vrednosti in povišane vrednosti, ki pomenijo različno stopnjo hipertenzije in s tem povezano ogroženost za nastanek prizadetosti različnih organov, so navedene v tabeli (povzeto po standardih Evropskega združenja za arterijsko hipertenzijo).

Centralni krvni tlak je tlak v začetni glavni arteriji, ki jo imenujemo aorta, tik po izstopu krvi iz levega srčnega prekata. To je tlak, ki so mu izpostavljeni tarčni organi  (npr. možgani, ledvica,…) in je praviloma nižji od tlakov, ki ga izmerimo z manšeto na nadlahti. Ni konstanten, ni stalna sila v telesu in nanj vplivajo številni dejavniki, kot je npr. togost arterij, pulzni val, ko ta potuje od aorte do roke, zaradi česar je tlak v manšeti nezanesljiv pokazatelj samega centralnega tlaka. S staranjem arterije postajajo toge in se tako ojačanje zmanjša.

Srednji arterijski tlak (SAT) je povprečni tlak v bolnikovih arterijah v enem srčnem ciklu.  Pomenil naj bi boljši pokazatelj zadostitve v vitalnih organih kot nam poda meritev samo sistoličnega krvnega tlaka. Vrednost srednjega arterijskega tlaka običajno izhaja iz sistoličnega krvnega tlaka in diastoličnega krvnega tlaka, ki ga izmerimo. Odraža perfuzijski tlak ali silo, ki omogoča oskrbo krvi v krvnem obtoku.

Pulzni (utripni) tlak pomeni razliko med zgornjim (sistolnim) in spodnjim (diastolnim) vrednostim krvnega tlaka. Ta številka je lahko pokazatelj zdravstvenih težav, še preden se pojavijo simptomi.  Pulzni tlak se s staranjem povečuje, lahko pa pomeni povečanje tudi bolezensko stanje. Arterije, ki prenašajo vašo kri, so naravno raztegljive in prožne, vendar lahko kadarkoli sprejmejo le določeno količino krvi. To se imenuje arterijska skladnost. Arterije postanejo sčasoma manj prožne in raztegljive, kar je sicer naravno in pričakovano (imenujemo arterijska togost). Arterije so običajno bolj toge pri ljudeh s sladkorno boleznijo.

Ukrepi na podlagi meritev, ki jih opravite sami (t.i. samomeritve) morajo biti izvedeni v skladu z dogovorom z zdravnikom. Nikoli ne prirejajte zdravil, ki so vam predpisana brez, da se bi posvetovali z vašim zdravnikom.

Vrednosti krvnega tlaka, ki jih sedaj uporabljamo v naši ambulanti v sklopu 24 urnega merjenja, so navedene v naslednji tabeli, prav tako tudi vrednosti krvnega tlaka pri samomeritvah ali meritvah v ambulanti (po zadnjih  priproročilih*).

Nova priporočila glede na prejšnja iz leta 2018 poudarjajo pomembnost samomeritev krvnega tlaka, dodatek kalija kot priporočilo življenskega stila, bolj poudarjen pomen začetka medikamentoznega zdravljenja z zdravili, ki blokirajo beta receptorje ter naprednih medikamentoznih kombinacij v nadaljevanju medikamentoznega zdravljena. Podana so tudi priporočila, kdaj se poslužiti naprednega, nemedikamentoznega zdravljenja, ob seveda še vedno poudarjenem in pomembnem načinu spremembe življenjskega sloga. Priporočila svetujejo intenzivno zdravljenje in ureditev oz. znižanje krvnega tlaka na vrednosti med 130 – 139/80 – 89 mmHg. Priporočila so podprta s številnimi študijami. Če so sočasno prisotni srčni in možgansko-žilni zapleti oz.10 letno tveganje za njihov nastanek, opredeljeno s pojavom tveganja, ki je 10 ali več odstotno, je pojavnost zapletov arterijske hipertenzije visoka.

Obe vrednosti sta pomembni. Zgornji (sistolični) krvni tlak pomeni tlak med krčenjem srčne mišice, spodnji (diastolični) pa v pavzi pred naslednjim krčenjem mišice.

Kaj lahko storimo sami za boljše uravnavanje svojega ​​krvnega tlaka ?

Za optimalno uravnavanje krvnega tlaka ni potrebno veliko truda. Že majhne spremembe vašega načina življenja lahko pozitivno vplivajo na normalizacijo krvnega tlaka.

1. Npr. telesna vadba – bodite bolj aktivni, namesto vožnje z dvigalom, hodite po stopnicah, itd.
2. Prehrana: uživajte hrano z malo maščobami, z nizko vsebnostjo kuhinjske soli. Kalij lahko nadomestite z naravnim kalijem, ki ga vsebujejo banane, korenje, itd. (pri bolnikih z visoko stopnjo ledvične okvare je potreben posvet z zdravnikom glede tega).
3. Razvade: opustite kajenje in prekomerno pitje alkoholnih pijač.
4. Stres, je normalen spremljevalec v življenju, vendar ga poskušajte zmanjšati. Povečan stres močno vpliva na vaš krvni tlak in delovanje srca in krvnih žil. Sprostite se v naravi, z jogo, itd.
5. Nadzorujte krvni tlak tudi doma (ne samo občasno ob obisku pri zdravniku). Redno merjenje krvnega tlaka je tudi pomembna informacija vašemu zdravniku, ki bo tako pravočasno zaznal spremembe, ki jih je potrebno zdraviti tudi z zdravili.

Zdravnik poseže po zdravilu, kadar kljub našemu upoštevanju navodil za zdravo življenje, krvni tlak ni normalen. Kadar pa je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, pa se za zdravilo zdravnik odloči v dogovoru z vami že prej. Katero zdravilo je za vas primerno, bo presodil vaš zdravnik po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka. Kako dolgo traja zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ? Zdravljenje visokega krvnega tlaka traja vse življenje. Krvni tlak, ki ga želimo doseči pri večini bolnikov s povišanim krvnim tlakom, je tlak z vrednostmi pod 140/90mmHg. Pri posebno ogroženih skupinah bolnikov z dvema ali več dejavniki tveganja pa je želeni krvni tlak še nižji (npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki jih možni zapleti na srcu in ožilju še posebno ogrožajo, je želen krvni tlak 120/80 mmHg).

Zvišan krvni tlak se lahko dandanes zelo uspešno zdravi, saj je na voljo veliko učinkovitih in varnih zdravil. Delujejo na zelo različne načine. To omogoči zdravniku, da ustrezno bolnikovemu stanju izbere primerno zdravilo ali pa se odloči za kombinacijo več zdravil. Večina bolnikov potrebuje za doseganje ustrezne vrednosti krvnega tlaka dve ali več zdravil. Zdravilo se običajno uvede postopoma. Odmerek zdravila se počasi povečuje in prilagodi tako, da z njim dosežemo ustrezen krvni tlak. Kaj storiti, če se krvni tlak kljub rednemu jemanju zdravil ne zniža? Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal ali pa predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Ni vedno lahko že v prvem poskusu ugotoviti, katero zdravilo je najustreznejše za določenega bolnika. V času izbire ustreznega zdravila je zelo pomembno redno hoditi na priporočene kontrolne preglede k svojemu zdravniku oz. v referenčno ambulanto. Tako je najbolj varno mogoče spremljati učinkovitost zdravljenja in pojavljanje neželenih učinkov zdravljenja.

Če se bolnik ob nizkem krvnem tlaku dobro počuti, ni razloga za zaskrbljenost. Zdravnika je potrebno opozoriti le v primeru, ko nizek krvni tlak povzroča težave, kot so vrtoglavica, splošna oslabelost, zaspanost in utrujenost.

Krvni tlak merimo z različnimi merilci (živosrebrni sfingomanometer, manometer na pero ali pa z elektronskimi merilci). Princip delovanja vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okrog nadlahti, jo napihnemo in ob počasnem spuščanju zraka iz manšete (približno 2 mm Hg v eni sekundi) s slušalkami poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko tone zaslišimo, odčitamo sistolični krvni tlak, ko pa jih ob nadaljnjem spuščanju zraka iz manšete ne slišimo več, odčitamo diastolični krvni tlak. Pri elektronskih merilcih slušalk ne potrebujemo, saj ima aparat v manšeti že vgrajeno slušalko (oscilometrična meritev).

Elektronski merilec ne potrebuje slušalke, saj ima le-to vgrajeno. Taka slušalka zazna vibracije krvi, ki kroži po žili in pretvori izmerjeni signal v digitalno številko.

Ponudnikov tovrstnih merilcev je veliko. Proizvajalec mora navesti točnost meritev in morebitna odstopanja. Velikost izmerjenega krvnega tlaka je glede na lokalizacijo različna. Pomembno je, da vedno na enak način merimo krvni tlak. Posvetujte se tudi z vašim zdravnikom glede samomeritev krvnega tlaka. Vaš zdravnik bo tudi preveril pravilnost meritev z vašim aparatom.

Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in mišice sproščene. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Ponavadi je druga meritev manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno neprestano niha; že ob manjšem razburjenju je lahko večji.

Da, ponavadi bodo meritve krvnega tlaka različne. Krvni tlak se preko dneva stalno spreminja. Praviloma je v času počitka nižji, v aktivni fazi delovanja višji. Proti jutru, tik pred prebujanjem, je ponavadi višji, kot v času globokega spanja. Na spremembo krvnega tlaka vpliva tudi prehranjevanje, pitje tekočin, fizična aktivnost. Prav tako je ob obisku pri vašem zdravniku lahko krvni tlak višji, kot ga izmerite doma, kar imenujemo »učinek bele halje«.

Izmerjene vrednosti krvnega tlaka so običajno za nekaj mmHg višje na dominantni roki. To niso pomembne razlike. Če izmerjene vrednosti na obeh nadlahteh odstopajo od minimalnih sprememb, se posvetujte s svojim zdravnikom, ki bo preveril meritvi na obeh nadlahteh.

Učinek bele halje je navidez nenadzorovan krvni tlak in je prisoten pri več kot četrtini bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki imajo ob kombiniranem zdravljenju na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka krvni tlak nenadzorovan. Učinek bele halje je nekoliko pogostejši pri ženskah in bolnikih z nižjimi izhodiščnimi vrednostmi krvnega tlaka.

Neskladje med meritvijo krvnega tlaka v ambulanti in doma lahko razkrije hipertenzijo “bele halje” (npr. če je izmerjeni krvni tlak v ambulanti povišan in izmerjen krvni tlak ob samomeritvi doma normalen) ali pa t.i. “prikrito” hipertenzijo (če je izmerjeni krvni tlak v ambulanti normalen in ob samomeritvi doma povišan).

Krvni tlak lahko merimo tudi na tak način, da imamo npr. 24 ur nameščeno manšeto na nadlahti, s posebnim aparatom pa lahko tako v času aktivnosti, kot v času počitka, v prej nastavljenih intervalih, aparat izmeri krvni tlak. Aparat je majhen, običajno nameščen okoli pasu in vas pri dnevnih opravilih ter v času počitka ne ovira. Zdravniku je taka informacija še posebno pomembna, saj tako lahko odkrije predvsem t.i. nočno hipertenzijo, ki jo ni možno zaznati s samomeritvami. Poleg tega lahko s pomočjo takega aparata potrdimo t.i. »učinek bele halje” in pa zaznamo t.i. labilno hipertenzijo (npr., ko se nam zdi, da ob sicer vsakodnevnem življenjskem slogu nastopi nejasna vrtoglavost, občutek tiščanja v glavi, prehodni glavoboli, občutek, kot da smo na ladji, je za to lahko vzrok tudi prehodno povišan krvni tlak). Prav tako pa je takšno merjenje krvnega tlaka lahko tudi pomembna informacija vašemu zdravniku ali je krvni tlak optimalno urejen in ali je potrebno spremeniti zdravila, ki jih prejemate.

V vsakdanji klinični praksi se pogosto srečujemo z bolniki z visokim krvnim tlakom: z bolniki, ki imajo kljub zdravljenju visok krvni tlak, in pa z bolniki, pri katerih visok krvni tlak odkrijemo na novo. Ambulantne meritve krvnega tlaka so standard, v veliko pomoč pri odločitvi o nadaljnjem zdravljenju so lahko domače meritve krvnega tlaka, vendar pa je v določenih primerih pri odločitvi za nadaljnje ukrepanje smiselno opraviti še 24 – urno merjenje krvnega tlaka. S tem pridobimo profil vrednosti krvnega tlaka zunaj zdravstvene ustanove, kar nam omogoča prepoznavanje posameznikov, pri katerih je prisoten učinek bele halje. Meritev nam daje podatke o krvnem tlaku skozi 24 ur, kar omogoča pridobitev podatkov o variabilnosti krvnega tlaka, podatke o nočnih vrednostih krvnega tlaka in nočnem padcu krvnega tlaka, omogoča prepoznavo različnih vzorcev krvnega tlaka (npr. izolirana sistolična hipertenzija, odsotnost nočnega padca krvnega tlaka), kar je lahko pomembno pri obravnavi bolnika z arterijsko hipertenzijo.

Aparat je za bolnike prijazna naprava, meritve so neboleče in povsem nenevarne. Aparat zaradi svoje majhnosti in lahkosti bolniku ni v napoto. Naprava je v bistvu majhen računalnik, ki glede na nastavitve pogostnosti ponavlja meritve krvnega tlaka in jih shranjuje. Tak odličen aparat je tudi NOVACOR QUTTROLTER ali BOSO, ki je zanesljiv in lahek ter pri vsakdanji aktivnosti bolnika ne ovira, medtem, ko se opravljajo meitve. Posebnost nekaterih aparatov je tudi ta, da ni potrebno beleženje aktivnosti, kar je pomembno pri drugih tovrstnih aparatih, kjer mora bolnik skrbeti, da pravočasno zabeleži svojo aktivnost (npr. hojo, itd.). Pri bolnikih, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi (npr. Marevan, Eliquis, Pradaxa, Xarelto, Roteas,  Aspirin, Plavix, Brillique, …), je uporaba lahko omejena, zato je pomembno, da zdravnika ob namestitvi aparata tudi o jemanju takih zdravil obvestite.

Vrednosti krvnega tlaka, pridobljene z 24- urnim merjenjem krvnega tlaka, bolje kot ambulantne meritve napovedujejo srčno-žilne dogodke in srčno-žilno umrljivost, nočne meritve krvnega tlaka pa najbolje napovedujejo končne izide, kot so srčno-žilna obolevnost in umrljivost. Pri bolnikih z odporno hipertenzijo in starejših, še nezdravljenih bolnikih samo s sistolično hipertenzijo je napovedni pomen 24-urnega merjenja krvnega tlaka v primerjavi z ambulantnimi meritvami krvnega tlaka še posebej pomemben, saj se v teh skupinah bolnikov ambulantne meritve krvnega tlaka niso izkazale kot napovedni dejavnik srčno-žilnih dogodkov in umrljivosti.