ATRIJSKA FIBRILACIJA

NEENAKOMEREN SRČNI UTRIP

Ste že kdaj doživeli ali pa morda redno doživljate, da vam srce iz neznanega vzroka nenadoma začne neenakomerno utripati, srčni utrip se naglo pohitri, čeprav mirujete ali celo ležite, občutek imate, da vam bo srce dobesedno skočilo iz prsi, in za kratek čas vas oblije vročina? Opisana težava se verjetno marsikomu zdi zelo znana, saj številni ljudje potožijo zdravniku o neprijetnih občutkih, povezanih z nemirnim, “plapolajočim” srcem. Palpitacije, kot se temu stanju poskočnega srca reče, so pogoste, vendar k sreči pri sicer zdravem srcu večinoma nenevarna stanja.

Povsem nekaj drugega pa je ATRIJSKA FIBRILACIJA, ki lahko povzroči tudi hudo obliko ishemične možganske kapi, ki pa jo lahko preprečimo tudi z najnovejšimi protikoagulacijskimi zdravili.

To je strokovni izraz za motnjo srčnega ritma, ki izvira v srčnih preddvorih (preddvorno migetanje). Atrijska fibrilacija ima lahko številne vzroke oziroma pospešujoče dejavnike. Povzročijo jo lahko vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore, pa tudi strukturne nepravilnosti v mišičju srčnih preddvorov, kar pa bi bilo možno dokazati samo pod mikroskopom, to pa je v praksi nemogoče. Pogostejša je tudi pri visokoraslih ljudeh, ki imajo temu primerno večje srce, fibrilacijo pa povzročajo tudi nekatere srčne hibe, zlasti napake mitralne zaklopke. Pri otrocih je atrijska fibrilacija redkost. Pogosta je med ljudmi s povišanim krvnim tlakom. Tudi pri starejših je ta motnja ritma veliko pogostejša, saj jo ima približno deset odstotkov ljudi, starejših od 75 let, medtem ko je njen delež med prebivalstvom vseh starosti približno 1-odstotek.

Ločimo prehodno atrijsko fibrilacijo (imenovana paroksizmalna atrijska fibrilacija), ki lahko traja prehodno kratek čas (nekaj sekund ali več) in preneha ali pa vztrajajočo atrijsko fibrilacijo (t.i. perzistentna atrijska fibrilacija) ali pa je njena oblika kronična (t.i. permanentna atrijska fibrilacija).

Hitro in neenakomerno bitje srca

Med napadom atrijske fibrilacije je srčni ritem povsem nereden. Bolnik čuti, da mu je začelo srce zelo hitro utripati, navadno do 150 utripov na minuto, odvisno od tega, ali miruje ali pa se giba. Utripi so neredni, saj mišičje preddvorov deluje neusklajeno in neenakomerno. Mišičje srčnih preddvorov ne opravlja nobenega koristnega dela več, kar za približno petino poslabša delo srca.

Ker se srčna mišica ne krči in razteza normalno, ima to številne posledice, med drugim zaradi tega prekati ne delujejo več enakomerno. Ker srce deluje prehitro in preddvora ne sodelujeta več pri polnitvi prekatov s krvjo, je učinkovitost krvnega obtoka manjša. Zaradi takega nerednega utripa srca in neusklajenega delovanja preddvorov in prekatov, kri zastaja, se lahko začne strjevati, tvorijo se krvni strdki. To je nevarno, saj lahko strdki iz srca odletijo po krvnem obtoku in zamašijo krvne žile. Ker je anatomija velikih krvnih žil takšna, največkrat odletijo v možganske žile in povzročijo možgansko kap (embolična možganska kap). Možganske žile so lahko zdrave in možgani na tak dogodek niso pripravljeni, zato je taka oblika možganske kapi ponavadi veliko hujša, saj zamašijo strdki velike žile. Tudi umrljivost pri taki obliki je večja, kot pa je umrljivost zaradi možganske kapi, ki nastane zaradi lokalne zamašitve krvne žile kot posledica procesa na sami možganski žili (trombotična možganska kap).

Včasih je atrijsko fibrilacijo, ki se pojavlja v napadih, težko potrditi

Motnje srčnega ritma je najlaže dokazati z elektrokardiogramom (EKG), vendar le, če ga posnamemo med napadom nerednega utripanja srca (paroksizmalna atrijska fibrilacija). Če je napad nerednega bitja srca dovolj dolg, ga je možno dokazati z EKG, vendar pogosto do obiska pri zdravniku že mine. Z posebnimi aparati (aparat za samosnemanje srčnega ritma, npr. Omron EKG, naprava za večdnevno beleženjem srčnega ritma, kot je npr. Novacor R.Test Evolution ali pa 24 urno beleženje srčnega ritma t.i. Holter EKG, npr. NOVACOR Quattrolter) je tako motnjo srčnega ritma možno zabeležiti. Znano je, da je paroksizmalna atrijska fibrilacija enako nevarna za nastanek možganske kapi kot njena kronična oblika (permantena atrijska fibrilacija). Z zdravili lahko upočasnimo hitro bitje srca, vendar je ponavadi še vedno neredno utripanje. V takem primeru, če z zdravili ni možno prekiniti nerednega bitje srca, lahko možgansko kap večinoma preprečimo z zdravili proti strjevanju krvi. S tem se prepreči nastanek strdkov. Običajno acetilsalicilna kislina, bolje poznana kot Aspirin, ne zadostujejo, potrebna so protikoagulacijska (zdravila proti strjevanju krvi) zdravila, kot je npr. warfarin, in najnovejša zdravila kot je dabigatran ali rivaroxaban ali pa npr. heparini.

S takimi napravami lahko zaznamo tudi druge oblike motenj srčnega ritma, tudi takšne, zaradi katerih je potrebno kirurško vgraditi srčni vzpodbujevalec ali pa celo napravo, ki jo vgradi kirurg v podkožje in preko žičk z elektriko vzpodbudi ponoven normalen srčen ritme, če pride do maligne motnje srčnega ritma, ki prekine učinkovit iztis srčne mišice (defibrilator).

ATRIJSKA FIBRILACIJA

NEENAKOMEREN SRČNI UTRIP

Povsem nekaj drugega pa je ATRIJSKA FIBRILACIJA, ki lahko povzroči tudi hudo obliko ishemične možganske kapi, ki pa jo lahko preprečimo tudi z najnovejšimi protikoagulacijskimi zdravili.

Hitro in neenakomerno bitje srca

Včasih je atrijsko fibrilacijo, ki se pojavlja v napadih, težko potrditi

Pošljite nam sporočilo glede naročanja na samoplačniško storitev

Obstruktivna apneja v spanju

Periferna arterijska okluzivna bolezen

Možganska kap