Motnja dihanja med spanjem je  dokaj pogosta bolezen na katero morda sam bolnik nite ne pomisli  in bolezensko stanje lahko dalj časa ostane tako neodkrito. Lahko je znak samo moteče smrčanje, lahko pa med spanjem nastanejo tudi daljši premori dihanja (apneja) ali prehodna stanja zelo plitkega dihanja (hipopneja). Včasih nam partner omeni, da smo prenehali za več sekund dihati in celo opiše trajanje take pavze, lahko pa tudi sami to zaznamo in opišemo kot hlastanje za zrakom med prebujanjem.  Apneje ali hipopneje med spanjem, ki so praviloma pomembne, lahko trajajo deset ali več sekund, ob tam pa pade med takimi pavzami tudi nasičenost kisika v krvi, kar v telesu sproži obrambne mehanizme, ki lahko čez čas pripeljejo do hudih posledic na številnih organskih sistemih. Pogosto povzroče nočno znojenje, pogost odhod na malo potrebo med spanjem jutranjo utrujenost, prekomerno dnevno zaspanost ali nerazpoloženost in nepojasnjene jutranje glavobole, itd.  Tako se s takimi pavzami in njenimi dolgotrajnimi posledicam  povezujemo tudi bolezni srčnožilnega sistema (arterijska hipertenzija, ateroskleroza in posledični srčni infarkti ali možganske kapi, motnje srčnega ritma, itd.), presnovne bolezni (sladkorna bolezen, motnja uravnavanja krvnih mašob, itd.), motnje razpoloženja (depresije, anksioznost), glavoboli, motnje koncentracije in spolnih funkcij, itd.  Poznano je tudi , da so bolniki z motnjami dihanja med spanjem tudi do 10-krat pogosteje udeleženi v prometnih in delovnih nesrečah vsled prekomerne dnevne zaspanosti.

Da ima oseba motnje dihanja med spanjem posumimo, če ponoči glasno smrči, lovi sapo ali se zbuja s tesnobnimi občutki, podnevi pa je, kljub zadostnemu številu ur spanja, ta utrujen, nerazpoložen in zaspan.

Tako, kot je pomembna sama preiskava, ki jo imenujemo nenadzorovana poligrafija spanja na domu (aparat po demonstraciji namestitve namreč odnesete domov in spite med snemanjem v svoji postelji) in opredeli za kako hudo bolezen gre, v kakšni obliki se pojavlja, je pomembna tudi anamneza oz. podatek o dejavnikih, ki jih poskušamo razvozlati iz anamneze. Zato je potrebno tudi izpolniti vprašalnik glede motenj dihanja v spanju, ki ga lahko dobite TUKAJ  in ga natisnete, ter prinesete s seboj na pregled ali pa pridete na pregeld 15 minut pred predvidenim terminom in v ambulanti prejmete vprašalnik. Lahko vam ga tudi, če želite, pošljemo po elektronski pošti.

V ambulanti vam bomo namestili enega od spodaj naštetih aparatov, ki bo najprimernejši za opredelitev vaših težav. Uporabo vam bomo demonstrirali, nato pa ga boste doma, po navodilih, ki so tudi priložena, ponovno namestili. Pomembno je, da je posnetek čimdaljši, da so vsi senzorji pravilno nameščeni in delujoči, da lahko nato natančno opredelimo motnjo in tako svetujemo najprimernejše zdravljenje.Če bodo motnje opredeljene kot pomembne in zaključeno, da je smiselno zdravljenje z aparatom za predihavanje med spanjem (t.i. CPAP ali APAP aparat, ki s pomočjo pozitivnega tlaka preko ustrezne maske drži dihalne poti odprte, da lahko pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida) vam lahko nato nudimo tudi titracijo z ustreznim aparatom in svetujemo ustrezne parametre predihavanja.

Ocena oz. analiza rezultata nenadzorovane poligrafije spanja na domu poteka ob pomoči najnoveših programov in ročni analizi dogodkov po t.i. AASM kategorizaciji  (AASM je angl. kratica za American Academy of Sleep Medicine) oz. vrednotenju dogodkov med spanjem. Na podlagi analize nato v pisnem izvidu priporočamo najustreznješe ukrepe glede na ugotovitve, ki so povzeti tudi na naši strani  in so razvidni TUKAJ.

Praviloma je ob pomembnih motnjah dihanja med spanjem naučinkovitejše zdravljenje s pomočjo aparata za predihavanje preko nosne ali obrazne maske, kar opisujemo v nadaljevanju.

Aparati, ki jih imamo na razpolago in omogočajo opisano vrednotenje dogodkov med spanjem:

RES MED AIR LINK – en aparat (namestitev si lahko ogledate (v angleškem jeziku) TUKAJ.

WAINMANN SOMNOLAB 2 EFFORT IN SOMNOLAB 2 (2 aparata)

PHILIPS ALICE NIGHT ONE (en aparat)

VENTMED SF-A09 (2 aparata)

VENTMED SF-A10 S (1 aparat)

S pravočasno prepoznavo, ustrezno diagnostiko in nato pravilnim pristopom k zdravljenju se lahko izognemo neposrednim posledicam motnje dihanja med spanjem, kot je npr. neosvežujoč spanec, jutranji glavobol, dnevna zaspanost, itd., prav tako pa kasnim posledicam takih motenj dihanja med spanjem.  Najučinkovitejša metoda zdravljenja motnje dihanja med spanjem je terapija s pozitivnim zračnim tlakom (angl. Positive Airway Pressure – PAP). Lahko gre za terapijo PAP s stalnim pritiskom (ang. Continuous Positive Airway Pressure (CPAP)) ali APAP (Automatic Positive Airway Pressure) ali pa bo celo potrebno napredno zdravljenje z predihavanjem z npr. dvonivojsko obliko predihavanja (angl. Bi-level Positive Airway Pressure (BiPAP)) ali prilagojeno obliko predihavanja (angl. Adaptive Support Ventilation (ASV)). Pomembno je, da ko ugotovimo motnje dihanja med spanjem, da čimprej pristopimo k nadaljnji diagnostiki in ugotovimo kateri tlaki za vzdrževanje odprte dihalne poti in ob tem ustrezne oksigenacije (nasičenosti krvni s kisikom) so dovoljšnji in katera maska (obrazna ali nosna) je za to potrebna, za kar potrebujemo še t.i. titracijo, kjer s pomočjo aparata za predihavanje ugotovimo neučinkovitejšo obliko predihavanja.  To je za nato tudi neučinkovitejša oblika zdravljenja, saj bo redna uporaba take terapije PAP omilila simptome motenj dihanja med spanjem, stabilizirala dihanje med spanjem, zmanjšala tveganja za srčno-žilna obolenja, prav tako pa urejenost glikemije in druge, zlasti zgodnje posledice, kot so dnevna utrujenost, neosvežujoč spanec, zmanjšala tveganje za prometno in delovno nesrečo, izboljšala kognitivne funkcije ter zmanjša tveganja za prezgodnjo smrt zaradi te bolezni.

Predno pa predpišemo PAP aparat, je potrebna titracija, s katero določimo ustrezne tlake za predihavanje in tudi določimo najprimernejšo masko. Titracija je lahko na različne načine, praviloma v domačem okolju, z aparatom, ki je podoben takemu, ki ga bolnik tudi kasneje prejme za predihavanje. Razlika je v tem, da pri titraciji uporabimo tudi poseben senzor za merjenje nasičenosti kisika v krvi, ki ga ima med titracijo nameščenega preiskovanec na prstu (merjenje t.i. SpO₂). V kolikor se bolnik na terapijo slabo odzove ali je titracija na domu neuspešna, je včasih potrebna bolnišnična titracija in prilagoditev oblike predihavanja med samim  preskušanjem predihavanja s PAP aparatom.

Preiskovancu v ambulanti demonstriramo uporabo aparata, testiramo ustrezno nosno in obrazno masko, nato pa, po našem protokolu v domačem okolju, dogovorno dve ali tri zaporedne noči uporabi tak aparat. Predlagamo vsaj 4 ure neprekinjenega predihavanja  (npr. po našem protokolu za tri noči, prvo noč uporaba nosne maske, drugo noč uporaba obrazne maske, tretjo noč pa po izbiri ali nosna ali obrazna maska). Nato vrne preiskovanec aparat in opravimo analizo, ter določimo ustrezno masko in tlake predihavanja ter vlaženje zraka, ki so najoptimalnejši za zdravljenje motnje dihanja med spanjem. Kljub temu, da imam zdravnik v naši zasebni ambulanti dovoljenje za predpisovanje APAP/CPAP aparatov, pa ZZZS v svoje breme ne dovoli predpisovanja takega zdravljenja. Omogočimo lahko preko dobaviteljev v Sloveniji nakup aparata oz. predlagamo najem pri ponudniku, pacienta pa lahko nato sledimo in prilagajamo terapijo tudi pri nas, tudi na daljavo, kar taki aparati tudi omogočajo.  Lahko pa pacient opravi to nadalnjnjo diagnsotiko (titracijo) seveda v javnem sektorju ali v ambulanti koncesionarja, kjer bo v določenem času lahko opravil to testrianje in nato prejel ustrezno naročilnico v breme ZZZS.

Med titracijo preiskovanec tudi vodi DNEVNIK,  ki da pomembne podatke o načinu in ustreznosti predihavanja ter morebitnim potrebnim prilagoditvam.

V nadaljevanju prikazujemo aparate, ki jih pri nas uporabljamo za titracijo.

Aparati, ki jih imamo na razpolago:

RES MED AIR SENSE  10

PHILIPS DREAM STATION

LöWENSTEIN PRISMA 20A